12. april 2006

Agilni projekti - osebna varnost

Osebna varnost pomeni zmožnost izražanja svojih pogledov brez strahu pred kakršnimikoli povračilnimi ukrepi.

Projektno delo v skupini običajno živi v hierarhičnem okolju sodelavcev, vodij skupin, menedžerjev, naročnikov, strank in še koga. Varnost pomeni, da smo sposobni v oči povedati menedžerju, da je njegov rok za predviden dan izida daleč preoptimističen.

Pomeni to, da smo sposobni povedati sodelavcu, da nas moti njegova smrdljiva srajca. Pomeni to, da lahko sodelavcu brez strahu povemo, da njegov načrt ali izvedba nista za nikamor. Brez takih odprtih pogovorov škodujemo celotni ekipi.

Ali ste že imeli sodelavca ali sodelavko, ki pri jedi sendviča tako cmoka, da ga (jo) je slišati v sosednji volilni okraj? Pa ste mu (ji) kaj rekli? Ali se je sploh vredno za nekaj minut trpljenja dnevno izpostavljati in potem poslušati ego obrambne protinapade? Kakor kdo, kakor kje, kakor za kaj. Bolj moteči so hrup ali celo konstantno tresenje mize, ker ima sodelavec "v riti mravljince". Verjetno ima vsakdo od vas še bolj pikantne primere!

Osebna varnost je pot do izgradnje timskega zaupanja. Zaupanje pomeni, da nekomu damo moč nad nami in pri tem tvegamo, da nas rani. Nekateri smo po naravi bolj odprti kot drugi, ravno tako kot nekateri gledamo na svet bolj optimistično kot drugi. Nezaupanje v delovni skupni povzroča celo vrsto negativnih posledic - prikrivanje ali celo laganje, slabše opravljeno delo zaradi pomanjkanja informacij, izdajanje poslovnih informacij in še kaj. Za povečanje zaupanja se moramo odpreti, to pomeni priznavati svoje šibkosti, a pri tem vedeti, da nam drugi zaradi tega ne bodo škodovali. Priznanje, da česa ne znamo, da smo kaj naredili narobe, ali da česa ne bomo zmogli je pogoj. Takoj za tem pa mora biti na voljo pomoč ostalih v skupini - neavtoritativna in dobrovoljna!

Živali se ob nesporazumih pogrizejo. Koliko krvavi končujemo izmenjavo mnenj, je tudi stopnja zrelosti posameznikov v skupini. Mogoče sam boj ni tako sporen, kot pa njegov zaključek. Bolj pomemben se mi zdi zaključek - ali lahko končamo vedro, prijateljsko, inteligentno!

Ali ste imeli kdaj sodelavca, ki ni poslušal, ali če rečem, ni poslušal v dobri volji? Tak človek je "natural party braker".

Druga plat komunikacije pa je prevelika vljudnost - kar z vsem se strinjamo, samo da ne bi "škodili" sogovorniku. Zombi ekipa.

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Odlična tema! Poznaš mogoče kakšne knjige, ki pokrivajo to temo? Hvala.

Unknown pravi ...

Knjiga:
Journey of the Software Professional: The Sociology of Software Development

Malo bi moral pobrskat za še kakšno, bom zvečer pogledal.