Agilni projekti - fokus

Peta lastnost vredna upoštevanja, če želimo boljše rezultate, je vedenje posameznika kaj je njegova prioriteta in "nekaj" neprekinjenega časa na tej nalogi. Osebne izkušnje, predvsem iz drugega dela prejšnjega stavka, so dobre, iz česar lahko varno zaključim, da delam v urejenem projektnem ozračju.

Od časa do časa slišim od kolegov, da delajo na več projektnih hkrati. Iz tona njihovega pripovedovanja je jasno kako nezadovoljni so zaradi stalnega preklapljanja med konteksti. Posledica je jasna - počasno napredovanje v vseh projektih. Menedžment se prav gotovo zaveda teh posledic, a jim je hkrati jasno, da od dveh ali več projektov hkrati firma lažje preživi. Mogoče kvaliteta niti ni toliko pomembna, važno je da se posel dobi, naveže stranke in vzdrževalne pogodbe, z ustrezno motivacijo (beri denarno nagrado ali napredovanjem) pa bodo vodje projektov že ukrotile razvojne oddelke.

Vodja projektov mora za vsakega razvojnika ob vsakem trenutku vedeti kaj sta njegovi dve prioritetni nalogi. Narava razvojnih inženirjev je že taka, da zlahka skrene iz pragmatične poti do cilja na tako, ki je na dolgi rok optimalnejša, ker bo omogočala še to in ono, včasih nepotrebno funkcionalnost, zato je občasno (ali periodično) nadzorno oko zaželjeno in potrebno. Preprost listek na steni pred vsakim razvojnikom je ena izmed preprostih metod, lahko pa seveda uporabimo programe za projektno vodenje.

Fokus se zlahka razblini tudi zaradi telefonskih klicev, nenapovedanih sestankov, raznih koordinacij zaradi nikoli definiranih postopkov v firmi, dajanja pomoči (informacij) nekomu, itd. Narava prekinitev je taka, da imajo visoko prioriteto, zato je nesmiselno, da poskušamo odgovore na njih stlačiti v nek časovni okvir. Bolje je da se odločimo, za dve uri na dan, ko "nihče" ne sme motiti razvojnega procesa. Nihče je jasno v narekovaju, ker se idealu lahko samo približamo.

Motnje v okolju so odvisne v veliki meri tudi od kulture posameznika, kar pa je že druga zgodba.