Tapestry

Naj za hiter uvod nakažem kaj je stvar iz naslova. Tapestry je ogrodje (framework) za izdelavo spletnih aplikacij v jeziku Java. Prinaša spremembo v načinu razmišljanja in pozitivne učinke v razvojnem ciklu, ki seveda vključuje tudi oblikovalce. Delo je popolnoma objektno orientirano, kar pomeni, da ne razmišljamo kako sestaviti URL za izvedbo določene akcije na strežniški strani. Ravno tako ne skrbimo za nastavljanje parametrov, členjenje URL-jev in druge nizkonivojske operacije. Tapestry nadgrajuje Java Servlet API, kar omogoča delovanje spletne aplikacije v kateremkoli (npr. Tomcat) Java EE kontejnerju.

Na Tapestry poštno listo za uporabnike sem se vpisal avgusta leta 2004. Ponavadi se na listo za uporabnike prijavim takrat, ko me tema res zanima in jo v praksi tudi uporabljam. Lahko rečem, da sem programiranje spletnih aplikacij spoznal (leta 2000) iz diametralno nasprotne strani kot večina ostalih spletnih programerjev. Šok, ki sem ga doživel ob prehodu iz spletnega ogrodja WebObjects (WO) na Java Server Pages (JSP) ni bil majhen. Veselje ob odkritju Tapestry ogrodja je bilo veliko, saj sem že takoj na začetku spoznal WO korenine in idejne zasnove.

Spletne strani so sestavljene iz komponent, vsaka odgovorna za del funkcionalnosti. Komponente so po funkcionalnosti različne (vizualne, nevizualne) in jih seveda lahko pišemo na enostaven način tudi sami. Poleg priloženih je nastalo že veliko novih v prostokodni skupnosti. Za lažjo predstavo kaj je to komponenta: DirectLink, For, Form, Image, Script, in veliko drugih.

Mogoče je najpomembnejša lastnost način doseganja iluzije, da uporabnik z spletno aplikacijo ne komunicira prek stateless HTTP protokola. Tapestry ponuja več načinov kako hraniti stanje uporabnika od ene do druge HTTP zahteve.

Večna dilema je tudi sodelovanje programerjev in oblikovalcev. Tapestry se tega loti takole: HTML ne vsebuje nobene nove značke, kar pomeni, da lahko HTML predlogo gledamo med samim razvojem tako kot jo vidi oblikovalec - z vsemi dinamičnimi elementi - tudi seznami, ki se v živo npr. zgradijo iz podatkov iz podatkovne baze! To je mogoče zaradi zelo zelo premišljenega koncepta, ki je že od vsega začetka vključeval idejo tesnega sodelovanja programerjev in oblikovalcev. Najbolj enostaven primer je vsem znani HelloWorld. Samo za okus.

Validacija vnosnih polj je neobhodna naloga, ki jo Tapestry olajša na skorajda rutinsko opravilo. Poleg vgrajenih (min, max, email, minLength, maxLength, pattern, minDate, maxDate) lahko pišemo svoje validacijske algoritme (npr. preverba znakov iz generirane popačene slike), na strežniški in uporabnikovi strani - na enem mestu. Poglejte si tretje poglavje knjige Enjoying Web Development with Tapestry, ki jo tudi priporočam, če želite spoznati Tapestry, saj vas vodi zelo natančno od namestitve naprej. Prebral sem že kakšno knjigo, ampak tako dobro napisanih primerov še nisem srečal. Mislim, da je avtor Kent Tong izdal še eno knjigo na temo Web Services, ki bo tudi zagotovo na moji mizi.

Če bi moral na kratko povzeti ključne točke:

1. Pristop k programiranju spletnih aplikacij ne zahteva razmišljanja o URL naslovih in parametrih v njih, ampak o objektih, metodah in lastnostih.
2. Značilna je zelo visoka stopnja ponovne uporabe že narejenih komponent med projekti. Poudarjam, to ni copy/paste.
3. URL-je gradi framework. Posledično pomeni, da kompleksnost spletnih strani ne raste hitro z velikostjo aplikacije.
4. Enostavna lokalizacija in validacija.
5. Najenostavnejša integracija programerjev in dizajnerjev do sedaj tudi za velike projekte.
6. Zelo robustna aplikacija (manj kode, manj napak). Napake se sporočajo zelo natančno, zato jih lahko hitreje odpravljamo.
7. Persistenca med zahtevami uporabnika.

Zaradi arhitekture nam Tapestry ponuja odlično MVC okolje.